529 Pravni vidiki managementa kadrov v upravi

529 Pravni vidiki managementa kadrov v upravi

  • Vrsta programa: magistrski študijski program Uprava
  • 2. stopnja
  • 2. letnik
  • 7 ECTS
  • Tip predmeta: usmeritveni
  • Število ur:40
  • Nosilec: dr. Zvone Vodovnik

1. Namen predmeta

Pri tem predmetu druge stopnje bodo študentje pridobili znanja, ki so poglobitev znanj, pridobljenih na prvi stopnji v okviru študija delovnih in uslužbenskih in socialnih razmerij. Poglobitev bo usmerjena v izbrano tematiko menedžmenta v javni upravi. Obravnavani bodo ustavni temelji za sprejemanje odločitev o ravnanju drugih oseb v javni upravi. Študentom bo zagotovljena možnost, da si pridobijo znanja o obstoječih pravnih pravilih o kadrovskem odločanju v javni upravi. Na ta način bodo spoznali pooblastila uradnikov na položaju v upravi ter menedžerjev na drugih področjih javne uprave.

2. Povezanost programa z drugimi programi

Predmet se povezuje s predmeti znotraj smeri ter z obveznim predmetom Primerjalna javna uprava.

3. Vsebina predmeta

  • Menedžment kot interdisciplinarna veda
  • Ustavni in mednarodnopravni temelji o razmerjih med zaposlenimi
  • Pravna ureditev položaja zaposlenih v javnem sektorju
  • Varstvo pravic zaposlenih v javnem sektorju

4. Kratka vsebina predmeta v angleškem jeziku

  • Management as an interdisciplinary field on decision-making
  • Constitutional and international legal basis on employment relationships
  • Legal regulation of employment in public sector
  • Employee rights protection in public sector

5. Študijska literatura in viri

a) obvezna literatura in viri

  • Vodovnik Z., Poglavja iz delovnega in socialnega prava, Fakulteta za pravo, Ljubljana, 2003
  • Virant G., Delovna razmerja v javni upravi, Podjetje in delo , GV, Ljubljana, 2003, št.6/7
  • Honeyball S., Browers J., Labour Law, Oxford, University press, Oxford, New York 2002,
  • http:europa.eu.int/eur-lex/eu/

b) dodatna literatura in viri

  • Možina S(ur.), Management kadrovskih virov, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana 2002
  • Pirnat R., Upravna dejavnost in javne službe ter položaj zaposlenih, Zbornik referatov VUŠ, Ljubljana 2002
  • www.ilo.org/ilolex/english/index.htm

6. Obveznost študentov

Študentje aktivno sodelujejo pri izvedbi predavanj, izdelajo in predstavijo seminarsko nalogo v okviru seminarja ter sodelujejo pri kritični oceni vseh seminarskih nalog ter študijskih gradiv.

7. Metode učenja in poučevanja

  • Predavanja: Uvodna predstavitev tematike iz predmeta z navedbo metod in načina študija ter izhodišč za znanstveno analizo. Predstavitev strokovnih temeljev obravnavane tematike in usmeritev študentov k poglobljeni znanstveni analizi izbranih vprašanj.
  • Seminar: Študenti izberejo temo, ki jo v sodelovanju z izvajalcem predmeta analizirajo ob upoštevanju ustreznih metod pravne analize. Temo predstavijo celotni skupini študentov. Izvajalec predmeta usmerja razpravo ter oblikovanje sklepov v zvezi s preverjanjem hipotez.

8. Splošne in predmetno specifične kompetence

Študij predmeta študentom omogoča, da si pridobijo poglobljena strokovna znanja na področju pravne ureditve delovnih in uslužbenskih razmerij. Interdisciplinarni način študija omogoča študentom, da se usposobijo za učinkovito in varno upravljanje s kadri v javnem sektorju. Sposobni so reševati probleme, ki se pojavljajo pri načrtovanju kadrovske dejavnosti kot tudi pri pravnem urejanju te tematike ter pri sprejemanju konkretnih odločitev o pravnem položaju zaposlenih oseb. Za to jih usposablja študij osrednjih študijskih vsebin v povezanosti z organizacijskimi, sociološkimi, gospodarskimi in drugimi družboslovnimi vidiki predmetne tematike. Seminarsko delo študente usposobi za zahtevnejše oblike strokovnih in znanstvenih komunikacij, kot tudi z elementi retorike. Znanstvena analiza izbranih strokovnih vprašanj, študentom vzpodbudi zanimanje za odkrivanje novih, vedno bolj zahtevnih spoznanj na predmetnem področju. 

9. Oblike preverjanja znanja

Ocena študenta (100 možnih točk) sestoji iz treh komponent:

  • ocena splošnega znanja po programu predmeta (pisni izpit): do 50 točk;
  • ocena znanj pridobljenih v razpravah na seminarjih (pisni izpit): do 30 točk;
  • ocena izdelave in predstavitve seminarske naloge: do 20 točk

Za pozitivno oceno je treba doseči najmanj 50% točk pri vsaki komponenti.