528 Ustavnosodno varstvo pri upravnih aktih

528 Ustavnosodno varstvo pri upravnih aktih

  • Vrsta programa: magistrski študijski program Uprava
  • 2. stopnja
  • 2. letnik
  • 7 ECTS
  • Tip predmeta: usmeritveni
  • Število ur: 40
  • Nosilec: dr. Janez Čebulj

1. Namen predmeta

V okviru predmeta bodo najprej obravnavane izbrane teme o ustavnopravnih vidikih delovanja uprave, zlasti z vidika človekovih pravic in njihovega varstva v razmerju do uprave. Študentje naj bi tako pridobili teoretična znanja, ki so potrebna na področju upravnopravnega dela (zlasti pri pripravi vsebine predpisov in izdajanju posamičnih upravnih aktov), da bi bilo to v skladu z načeli pravne države. V nadaljevanju bodo pridobili znanja o vsebini in postopku ustavnosodne presoje upravnopravnih aktov in ravnanj uprave. Seznanili se bodo s pristojnostmi Ustavnega sodišča na obravnavanem področju, z merili in postopkom presoje ter tehnikami ustavnosodnega odločanja. Posebej pa bodo obravnavana tudi vprašanja povezana z ustavnosodno presojo upravnopravnih aktov, ki so posledica implementacije prava EU.

2. Povezanost programa z drugimi programi

Predmet se povezuje s predmeti znotraj smeri.

3. Vsebina predmeta

  • Načela pravne države za delo uprave
  • Vloga uprave
  • Omejevanje človekovih pravic
  • Presoja predpisov kot glavna pristojnost Ustavnega sodišča
  • Ustavna pritožba
  • Tehnike ustavnosodnega odločanja
  • Omejitve ustavnosodne

4. Kratka vsebina predmeta v angleškem jeziku

  • Principles of a State Governed by the Rule of Law for the Work of Administration
  • The Role of Administration
  • Restrictions of Human Rights
  • Review of Regulations as the Main Jurisdiction of the Constitutional Court
  • Constitutional Complaint
  • Techniques of Constitutional-Court Adjudication
  • Restrictions of Constitutional-Court Review

5. Študijska literatura in viri

a) obvezna literatura in viri

  • Čebulj Janez: Učinki ugotovitvenih odločb Ustavnega sodišča na uporabo podzakonskih aktov; VI. dnevi javnega prava, Inštitut za javno upravo, Portorož 2000, zbornik referatov, str. 191-197.
  • Mavčič Arne: Zakon o ustavnem sodišču s pojasnili, Nova revija, Ljubljana 2000,
  • Pavčnik M., Mavčič A. (ur.): Ustavno sodstvo, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2000,
  • Šturm Lovro (ur.): Komentar Ustave Republike Slovenije, FPDEŠ, 2002 (posamezni deli),
  • Šturm Lovro: Omejitev oblasti - ustavna izhodišča javnega prava, Nova revija, Ljubljana 1998 (posamezna poglavja),
  • Zalar Aleš: Pravo EU - novi pristopi sodnikov k starim problemom? Podjetje in delo, 6-7/2003/XXIX, str. 1514-1530,
  • Zoethout Carla, van der Tang Ger, Akkermans Piet: Control in Constitutional Law, Dordrecht/Boston/London 1993.

6. Obveznost študentov

Izdelava seminarske naloge v okviru seminarja.

7. Metode učenja in poučevanja

Osnovna oblika dela so predavanja, ki obsegajo dve tretjini skupnega števila ur. Tretjina ur je namenjena prikazu uporabe pridobljenega znanja na konkretnih primerih oziroma analizi primerov iz prakse ter njihovi oceni.

8. Splošne in predmetno specifične kompetence

Znanje in razumevanje: pokaže znanje in razumevanje, ki širi in poglablja znanje ter razumevanje, pridobljeno na dodiplomskem študiju (1. stopnji), kar omogoča visoko stopnjo samostojnosti in originalnosti pri oblikovanju rešitev ter nadgradnjo obstoječeg stanja znanj in rešitev na področju študija na podlagi raziskovalnega dela.

Uporaba znanja in razumevanje: na podlagi uporabe znanja je zmožen raziskovalnega in interdisciplinarnega pristopa k reševanju problemov.

Presojanje: sposoben je povezovati znanje, obvladovati kompleksnost problematike in iskati rešitve v novih okoliščinah ob omejenih informacijah, upoštevajoč kolizijo interesov in vrednot.

Sporočanje: sposoben je objektivnega in argumentiranega sporočanja svojega znanja in rešitev problemov tako specialistom kot tudi nepoznavalcem.

Učne spretnosti: zna se samostojno učiti, samostojno usmerjati svoje strokovno izpopolnjevanje in lahko nadaljuje študij na 3. stopnji.

9. Oblike preverjanja znanja

Znanje se bo preverjalo v obliki pisnega izpita, ki bo imel obliko izdelave predloga rešitve določenega problema z uporabo znanja, pridobljenega s študijem predmeta.