516 Upravni proces

516 Upravni proces

  • Vrsta programa: magistrski študijski program Uprava
  • 2. stopnja
  • 1. letnik
  • 8 ECTS
  • Tip predmeta: obvezni
  • Število ur:40
  • Nosilec: dr. Polona kovač

1. Namen predmeta

  • Cilj predmeta je, na temelju pozitivnopravne ureditve in sodnih judikatov spoznavati procesno odločanje v upravnem procesnem pravu ter pravni položaj organa in stranke v nastali situaciji. Cilj predmeta je nadalje v tem, da študentje poskušajo samostojno oz. v skupini oceniti pomen obravnavanih pravil oz. tip postopkovnih napak in njihove posledice za zakonitost izdanih aktov oz. varstvo javne koristi in pravic strank.
  • Študentje se seznanijo z zahtevnimi procesnimi situacijami, ki nastajajo pri odločanju v upravnih stvareh na različnih upravnih področjih. Celoten študij temelji na posameznih primerih, ki so jih v končni inštanci obravnavala ali Upravno sodišče ali Vrhovno sodišče ali Ustavno sodišče Republike Slovenije, v nekaterih primerih tudi Evropsko sodišče za človekove pravice ali drugi organi. S tem se študentje seznanijo z dovoljenim oz. nezakonitim načinom upravnega procesnega postopanja in s pravilno razlago procesnih institutov in procesnim varstvom v postopku uveljavljanja pravic in nalaganja obveznosti pred organi uprave in drugimi organi, ki odločajo v upravnih stvareh. Program obravnava tudi dovoljene oblike procesne komunikacije med stranko in organom. Študentje se usposabljajo za razreševanje najbolj zahtevnih postopkov odločanja v upravnih stvareh. Drugi del predmeta proučuje sodno kontrolo zakonitosti dokončnih upravnih aktov ter dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, prek judikatov sodišč, tako v upravnem kot socialnem sporu.
  • Doseženo znanje bo omogočilo posameznemu študentu spoznavati možne interpretacije procesnih pravic strank in obveznosti organov pri odločanju v upravnih in upravno sodnih postopkih in ga uvajalo v samostojno raziskovalno delo.

2. Povezanost programa z drugimi programi

Predmet se znotraj študija povezuje s predmeti na upravno-pravni smeri.

3. Vsebina predmeta

  • Upravno procesno pravo - pojem in pomen
  • Upravna zadeva
  • Temeljna načela kot minimalni procesni standardi
  • Pristojnost
  • Stranke in zastopanje
  • Faze teka postopka na prvi in drugi stopnji ter raba izrednih pravnih sredstev
  • Izvršba
  • Upravno sodno varstvo
  • Ustavno sodno varstvo

4. Kratka vsebina predmeta v angleškem jeziku

  • Administrative Procedural Law
  • - the context and the meaning
  • Administrative Matter
  • Definition of Administrative Procedural Law
  • Basic Principles as Minimum Procedural Standards
  • Jurisdiction
  • Clients and Representation
  • Phases of administrative procedure n the first and the second instance and use of irregular remedies
  • Execution
  • Administrative-Court Protection
  • Constitutional-Court Protection

5. Študijska literatura in viri

obvezna literatura in viri

  • Androjna V., Kerševan. E.: Upravno procesno pravo, GV založba, 2006.
  • Breznik J. in drugi: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004.
  • Craig, P.: EU Administrative Law, Oxford University Press, 2006.
  • Čebulj, J.: Posebnosti ustavne pritožbe s področja upravnega prava v Ustavno sodstvo (ur. Pavčnik, M., Mavčič, A.), Cankarjeva založba, 2000.
  • Grafenauer B., Breznik. J.: Upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana, 2004.
  • Jerovšek, T., Trpin, G. (ur.): Zaklon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, Inštitut za javno upravo pri PF v Ljubljani in Nebra, 2004.
  • Jerovšek T.: Zakon o splošnem upravnem postopku z uvodnimi pojasnili, Uradni list RS, Ljubljana, 2001.
  • Jerovšek T.: Predpisi o upravnem sporu z uvodnimi pojasnili, uradni list RS, Ljubljana, 2001.
  • Jerovšek T.: Pomen načel v upravnem postopku, IV. dnevi javnega prava, Zbornik Inštituta za javno upravo, 1998.
  • Jerovšek T.: Pravnomočnost konkretnih upravnih aktov, Ljubljana 1992.
  • Kerševan, E.: ZUS-1 z uvodnimi pojasnili, GV založba, 2006.
  • Kerševan, E.: Uporaba ustavnih načel v upravnem postopku, Javna uprava, letnik 35, št. 3, 1999.
  • Šipec, M., Plavšak, N., Klampfer, M., Jerovšek, T., Čebulj, J.: Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči, upravnimi sodišči, ustavni sodiščem ter v upravnem postopku, GV, Ljubljana, 2001.
  • Ude, L.: Posebni upravni in sodni postopki v novejši slovenski zakonodaji, Podjetje in delo, št. 6-7, Gospodarski vestnik, str. 1375-1382, 2000.

dodatna literatura in viri

  • Krbek, I.: Upravni akt, PF zagreb, 1957.
  • Gygi, F.: Verwaltungsrechtspflege und Verwaltungsverfahren im Bund, Bern, 1974 in nadaljnje izdaje.
  • Herrnritt R.H.: das Verwaltungsverfahren, Springer, Wien 1932 - temeljno delo.
  • Trpin, G.: Varstvo pravic posameznikov v razmerju do upravnih in samoupravnih organizacij, doktorska disertacija, Ljubljana, 1984.

6. Obveznost študentov

Izdelava in predstavitev študije primera (judikata), aktivno sodelovanje pri predmetu.

7. Metode učenja in poučevanja

Študentje izdelajo seminarsko nalogo v kateri obravnavajo enega ali več zahtevnejših procesnih institutov splošnega in posebnih upravnih postopkov. Pri tem zlasti obravnavajo judikate upravnega sodstva in ustavnega sodišča. Svoje izsledke praviloma predstavijo na predavanjih.

Študentje so vključeni v projektno delo (raziskovalni seminar) pri internih in drugih projektih, povezanih z vsebino predmeta.

8. Splošne in predmetno specifične kompetence

Študentje se s študijem upravnega procesnega prava usposobijo za razreševanje najzahtevnejših procesnih situacij, ki nastajajo pri odločanju v upravnih zadevah s področja materialnega upravnega prava. S tem pridobivajo sposobnosti vodenja zahtevnih upravnih sistemov in podsistemov izvršilne oblasti. Hkrati pa jim pridobljeno znanje omogoča opravljati svetovalno in operativno delo pri vseh subjektih, ki uveljavljajo pravice na področju upravnega prava.

9. Oblike preverjanja znanja

Pozitivno ocenjena seminarska naloga in pisni izpit. Ocena se sestoji iz ocene seminarske naloge, ki se ovrednoti z do 30 točk in pisnega izpita, ki se oceni z do 70 točkami.