Magistrski študijski program Uprava 2. stopnja

*učni načrti predmetov na programu so v postopku ažuriranja

 

Fakulteta za upravo je tako prva slovenska fakulteta, ki je pridobila evropsko akreditacijo EAPAA za program s področja uprave. Magistrski študijski program Uprava 2. stopnja, se je tako pridružil 16 magistrskim študijskim programom v vseh evropskih državah, ki so izpolnili kriterije kakovosti, ki jih določa EAPAA.

  • Cilji programa

Temeljni cilji programa:
- diplomantu omogočiti kakovostno znanje in razumevanje vsebin na širšem področju upravnih in poslovnih ved, ki mu bo na osnovi razvitih kompetenc pridobljenih v programu omogočalo takojšno zaposljivost ter ustrezno izhodišče za nadaljevanje študija na 3. stopnji;
- izobraziti diplomante druge stopnje s poglobljenim znanjem s področja interdisciplinarne in multidisciplinarne upravne znanosti (ekonomija, pravo, organizacija, menedžment, politologija, sociologija, informatika);
- usposobiti študenta za uspešno in učinkovito planiranje, organiziranje, vodenje in nadziranje nalog na ključnih procesnih in vodstvenih delovnih mestih;
- usposobiti diplomante druge stopnje za reševanje najzahtevnejših problemov v javni in poslovni upravi;
- usposobiti diplomante druge stopnje za raziskovalno in razvojno delo ter omogočiti pridobivanje znanja, raziskovalnih izkušenj in kompetenc za samostojno znanstveno raziskovalno dejavnost.

  • Namen programa

Magistrski študijski program Uprava 2. stopnja sledi modernim razvojnim trendom upravnih sistemov, kjer študent pridobi vsa potrebna teoretična znanja iz medsebojno tesno povezanih področij (upravno-pravno, ekonomsko, organizacijsko in informacijsko) delovanja uprave in tako nadgradi in poglobi upravna znanja in sposobnosti pridobljene na dodiplomskem študiju. Študijski program je zasnovan tako, da študenta uvede v poglobljeno samostojno raziskovalno delo in avtonomno reševanje zahtevnejših strokovnih in znanstvenih problemov.

  • Trajanje študija

Magistrski študijski program Uprava 2. stopnja traja 2 leti (štiri semestre).

  • Strokovni naslov

Magister upravnih ved (mag. upr. ved)
Magistrica upravnih ved (mag. upr. ved)

  • Način izvajanja

Magistrski študijski program Uprava 2. stopnja se izvaja kot redni in izredni študij.
Študijski proces pri rednem študiju poteka v obliki predavanj in seminarjev. Namen predavanj je seznaniti študente s teoretičnimi osnovami predmetov in ga prikazati z uporabo v praksi.
Izvedba izrednega študija je prilagojena potrebam in omejenim časovnim možnostim izrednih študentov.

Študijski program je oblikovan tako, da se v prvem delu posluša obvezne, skupne predmete, v drugem delu pa se deli na štiri smeri: upravno-pravno, upravno-organizacijsko, upravno-ekonomsko in upravno-informacijsko, kar študentu omogoča, da v drugem letniku študija svoje znanje še poglobi na ožjem izbranem področju, bodisi zaradi že pridobljenih praktičnih izkušenj ali načrtovane bodoče zaposlitve.

  • Splošne kompetence

- Sposobnost razvijanja teoretičnih, metodičnih in uporabnih spoznanj,
- sposobnost razumevanja kompleksnejših vprašanj, problemov in vsebin,
- sposobnost kreativnega razmišljanja in apliciranja novih spoznanj,
- zmožnost samostojnega raziskovalnega dela,
- avtonomno reševanje zahtevnejših strokovnih in znanstvenih problemov,
- sposobnost analize, sinteze in evalvacije,
- sposobnost samorefleksije in etičnega ravnanja,
- sposobnost vodenja interdisciplinarnega tima,
- vodstvene in organizacijske zmožnosti,
- sposobnost avtonomnega delovanja in sprejemanja odločitev,
- sposobnost mreženja in vplivanja,
- sposobnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije,
- sposobnost  nastopanja,
- govorna in pisna sporazumevalna zmožnost za strokovne potrebe v maternem in vsaj enem tujem jeziku,
- sposobnost za vseživljenjsko učenje v družbi znanja.

  • Predmetno specifične kompetence:

- Sposobnost za skupno reševanje zahtevnejših problemov na področju upravne teorije in prakse,
- sposobnost prilagoditi prakso specifičnim upravnim kontekstom,
- razvijanje znanja in razumevanja na interdisciplinarnih področjih upravne vede,
- sposobnost odkrivanja praktičnih problemov s področja upravne vede,
- sposobnost samostojnega raziskovalnega dela in poglobljeno razumevanje in uporaba kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih metod,
- sposobnost vodenja in usklajevanja v interdisciplinarnih raziskovalnih in projektnih  timih na področju upravnih ved,
- sposobnost vodenja ljudi,
- sposobnost obvladovanja poslovnega sistema v javnem in zasebnem sektorju,
- sposobnost argumentiranja predstavljenih rešitev  strokovni javnosti,
- zmožnost avtonomnega reševanja zahtevnejših strokovnih in znanstvenih problemov,
- sposobnost refleksije o vrednotah etičnega delovanja,
- sposobnost spodbuditi nove izzive pri razvoju človeških virov,
- poznavanje in razumevanje teorije, znanstvenih paradigem ter razvoja področja,
- sposobnost presojanja posledic regulatornih ukrepov na različne nivoje odločanja in delovanja družbe,
- sposobnost razumevanja večdimenzionalnosti procesa razvoja in delovanja e-uprave
- sposobnost obvladovanja instrumentov, mehanizmov in institucij javnih financ pri izvajanju ekonomske politike,
- presojanje različnih ureditev javne uprave v EU in svetu,
- razumevanje in presojanje razlik pravnih ureditev, procesnih ureditev, ravnanja s človeškimi viri, ekonomskih politik in delovanja javnih služb med državami,
- razumevanje zahtevnih procesnih situacij, ki nastajajo pri odločanju v upravnih stvareh,
- razumevanje soodvisnosti med gospodarskim dogajanjem, družbenimi institucijami in političnimi odločitvami ,
- sposobnost odločanja na družbeni in organizacijski ravni,
- poznavanje in obvladovanje vrst in tipov integracijskih procesov, evropskih institucij in politik,
- sposobnost razumevanja delovanja nacionalnih parlamentov,
- sposobnost razumevanja evropske regionalne politike,
- sposobnost obvladanja delovnih, uslužbenskih in socialnih razmerij,
- sposobnost razumevanja ustavnopravnih vidikov delovanja uprave,
- sposobnost obvladovanja različnih metod in tehnik razvoja in vzpostavljanja informacijskih sistemov,
- razumevanje informatizacije poslovnih procesov,
- obvladovanje strateškega načrtovanja in vodenja,
- sposobnost razvoja in uporabe baz podatkov ter podatkovne arhitekture v organizacijah,
- razumevanje in presojanje davčnih sistemov v okviru EU,
- sposobnost ocenjevanja in obvladovanja ekonomskih politik,
- sposobnost ovrednotenja delovanja javnih služb in pravnih vidikov povezanih z njihovim delovanjem,
- razumevanje in presojanje mednarodnega varstva človekovih pravic,
- razumevanje zahtevnejših davčnih postopkov.

Na vpis

 

 

 

Predmetnik generacije 2012/2013 in kasneje.

  • 756 Regulatorne politike
  • Strokovno izbirni predmeti izbrane smeri (3)
  • Izbirni in strokovno izbirni predmeti ostalih smeri (3-4) (17 KT)

- Upravno-pravna smer
(Študent izbere 3 strokovno izbirne predmete izbrane smeri.)


- Upravno-ekonomska smer
(Študent izbere 3 strokovno izbirne predmete izbrane smeri.)


- Upravno-informacijska smer
(Študent izbere 3 strokovno izbirne predmete izbrane smeri.)


- Upravno-organizacijska smer
(Študent izbere 3 strokovno izbirne predmete izbrane smeri.)

  • Magistrsko delo

Predmetnik generacije 2011/2012.

Predmetnik generacije 2010/2011 in prej.

Raziskovalni seminar

Študenti raziskovalni seminar opravijo tako, da:

  • sodelujejo na raziskovalnih projektih, ki potekajo na Fakulteti za upravo. Za sodelovanje se dogovorijo z vodjem oz. nosilcem projekta ali
  • pripravijo članek za objavo v Mednarodni reviji za javno upravo. Članek pripravijo v sodelovanju z mentorjem magistrskega dela oz. z nosilcem predmeta na podiplomskem študiju. Članek je potrebno pripraviti po navodilih uredništva Mednarodne revije za javno upravo ali
  • opravijo individualno raziskovalno delo pri katerem od nosilcev predmetov na podiplomskem študiju ali
  • uveljavijo že objavljen prispevek v kateri drugi znanstveni ali strokovni publikaciji iz področja uprave. Članek predložijo nosilcu predmeta na magistrskem študiju, ki pokriva področje objavljenega članka.

 

Projekti pri katerih lahko sodelujejo študenti podiplomskega študija v študijskem letu 2016/2017:

  • izr. prof. dr. Aleksander Aristovnik

1. Analiza izbranega vidika črpanja kohezijskih EU sredstev
2. Strategija Evropa 2020 (analiza izbranih kazalcev in vidikov)
3. Privatizacija javnega sektorja (izbrani vidiki in izbrani sektorji)
4. Socioekonomska analiza evropskih regij
5. Zaposlovanje v javnem sektorju v EU in Sloveniji
6. Javnofinančni izdatki in njihova analiza
7. Analiza koristi in stroškov izbranega ukrepa oz politike javnega sektorja
8. Analiza učinkovitosti in uspešnosti (izbranih) javnofinančnih izdatkov v Sloveniji
9. Povezanost nacionalnega in evropskega proračuna v Sloveniji in državah EU
10. Kazalci učinkovitosti in uspešnosti za izbrani del javnega sektorja (ali izbrano politiko ali program)
11. Ekonomski vidik plač v javnem sektorju
12. Socioekonomska analiza regij EU

  • izr. prof. dr. Jože Benčina

1. Investicijski projekti – načrtovanje, odloačnje, predhodna in naknadna evalvacija
2. Učinkovitost in uspešnost delovanja skupnosti in ustanov v javnem sektorju (lokalna samouprava, zdravstvo, šolstvo, državna uprava, zaposlovanje …)
3. Participacija javnosti pri odločanju in razvoju javnih storitev, modeli soodločanja, mnenjske raziskave o participaciji
4. Kvantitativne analize podatkov in kazalnikov (proračun, demografsko področje, ekonomsko področje, blaginja, razvojni potenciali, splošno, kazalniki za občine …)
5. Študij elementov okvira dobrega javnega upravljanja
6. Modeli in razvoj socialnega inoviranja in podjetništva
7. Teme po dogovoru s študenti

  • red. prof. dr. Miha Brejc

1. Značilnosti kulture javne uprave
2. Vloga vodilnega osebja pri motiviranju javnih uslužbencev
3. Analiza sistemizacije delovnih mest v upravnem organu
4. Razvoj zaposlenih v državni upravi
5. Ocenjevanje delovne uspešnosti javnih uslužbencev

  • doc. dr. Mitja Dečman

1. Odprti podatki
2. E-demokracija in e-participacija
3. Web 2.0, storitve v oblaku in e-uprava
4. Primerjalne analize elektronskih storitev javne uprave v svetu
5. Množično zunanje izvajanje (crowdsourcing) v javni upravi
6. Internet stvari - vpliv na javno upravo
7. Vitka javna uprava
8. Pan-evropske e-storitve

  • doc. dr. Mitja Durnik

1. Regulacija zdravstva v RS
2. Otroci s posebnimi potrebami in vključevanje v družbo

  • red. prof. dr. Štefan Ivanko

1. Preučitev in zasnova modela ciljnega vodenja v obravnavani organizaciji
2. Humanizacija organiziranosti obravnavane organizacije z uporabo Likertovih sistemov vodenja
3. Raziskava motiviranosti zaposlenih v obravnavani organizaciji (podjetju ali kateri koli instituciji državne ali javne uprave)
4. Raziskava organizacijske kulture v obravnavani organizaciji
5. Raziskava inteligence slovenskih vodij in menedžerjev
6. Poskus uvedbe procesne organiziranosti v obravnavani organizaciji (podjetje, organizacije državne ali javne uprave)
7. Raziskava koriščenja intelektualnega kapitala v obravnavani organizaciji (podjetju, organizacije državne ali javne uprave)
8. Poskus uvedbe učeče se organizacije v obravnavani organizaciji (ministrstvu, UE, lokalni skupnosti, podjetju idr.)
9. Preučitev in zasnova modela TQM v obravnavani organizaciji
10. Poskus uvedbe ISO standardov v obravnavani organizaciji
11. Raziskava kakovosti storitev v (državni upravi, javni upravi, idr.)
12. Poskus uvedbe HCCP modela v obravnavani organizaciji
13. Raziskava kakovosti storitev z uporabo benchmarking metode
14. Raziskava kakovosti poslovanja po uravnoteženih kazalnikih
15. Raziskava kakovosti storitev po EFQM modelu ...
16. Raziskava kakovosti storitev po CAF modelu
17. Zasnova programa organizacijskega razvoja za obravnavano organizacijo
18. Raziskava organiziranosti obravnavane organizacije po 7-S modelu
19. Preučitev in zasnova programa priprav za pridobitev nagrade R Slovenije za poslovno odličnost
20. Preučitev in zasnova modela organiziranosti z uporabo 20 ključev
21. Poskus uvedbe inovativne organiziranosti v obravnavani organizaciji
22. Preučitev in zasnova modela grozda (turističnih organizacij, transportnih organizacij, proizvodnih organizacij, gozdarsko-lesne dejavnosti, idr.)
23. Preučitev in zasnova modela organiziranosti oskrbovalne verige za ...
24. Preučitev in zasnova modela projektne organiziranosti v novi ekonomiji
25. Preučitev in zasnova modela organiziranosti dela v (oddelku UE, organa v sestavi x, javni službi idr.) z uporabo grafično matričnih metod.
26. Raziskava družbene odgovornosti slovenskih menedžerjev in vodij
Opomba: Študent lahko predlaga temo s svojega delovnega okolja, ki jo mora uskladiti s potencialnim mentorjem!

  • doc. dr. Tina Jukić

1. Primerjalna analiza raziskav na področju uporabe družbenih medijev v javni upravi
2. Uporaba družbenih medijev v javni upravi: SWOT analiza
3. Analiza ovir pri uporabi družbenih medijev v javni upravi
4. Analiza razvitosti e-uprave v Sloveniji z mednarodno primerjavo
5. Analiza razvitosti e-demokracije/e-participacije v Sloveniji z mednarodno primerjavo
6. Primerjava strategij razvoja e-uprave v članicah EU
7. Analiza strateškega načrtovanja e-uprave na ravni EU
8. Ostale teme po dogovoru s kandidatom

  • izr. prof. dr. Polona Kovač

1. Vpliv stranske udeležbe na trajanje upravnih postopkov
2. Analiza odločanja v upravnih postopkih na drugi stopnji
3. Varstvo javnega interesa v postopkih upravno inšpekcijskega nadzora po ZUP

  • izr. prof. dr. Maja Klun

1. Sodelovanje pri dveh projektih s seznama Raziskovalnega centra

- Pregled davčnih ukrepov za spodbujanje raziskovalno-inovacijske dejavnosti v Republiki Sloveniji
- Učinki državnih pomoči za raziskave in razvoj (RR) na inovacijsko dejavnost v Republiki Sloveniji
- Določanje indeksa transparentnosti izbranih slovenskih občin

  • doc. dr. Bojan Peček

1. Sistemi za prepoznavanje govora

  • izr. prof. dr. Primož Pevcin

1. Teme iz področja delovanja občin
2. Teme iz področja kriznega menedžmenta

  • doc. dr. Iztok Rakar

1. Primerjava sistemov lokalne samouprave
2. Primerjava sistemov državne uprave

  • red. prof. dr. Štefan Ivanko

1. Poskus zasnove modela organiziranosti postmoderne organizacije po novi organizacijski paradigmi
2. Socialna omrežja in njihov vpliv na organiziranje in delovanje sodobnih organizacij
3. Vloga in pomen blagovne znamke sodobnih organizacij po novi organizacijski paradigmi
4. Liberalizem in njegov pliv na organiziranje in delovanje sodobnih organizacij
5. Globalizacija in njen vpliv na organiziranje in delovanje sodobnih organizacij
6. Vodenje po novi organizacijski paradigmi
7. Značilnosti nove organizacijske paradigme in njen vpliv na organiziranje in delovanje sodobnih organizacij
8. Značilnosti sodobnih organizacij po novi organizacijski paradigmi
9. Timska organiziranost po novi organizacijski paradigmi
10. Spremenjena vloga in pomen delavca v sodobni organizaciji po novi organizacijski paradigmi
11. Značilnosti sodobmne menedžerske paradigme in njenega vpliva na organiziranje in delovanje sodobnih organizacij
12. Značilnosti humane organizacijske paradigme  in njenega vpliva na organiziranje in delovanje sodobnih organizacij
13. Decentralizacija in opolnomočevanje zaposlenih po novi organizacijski paradigmi
14. Oblikovanje organizacijske strategije po novi organizacijski paradigmi
15. Hipotetična zasnova fluidne timske organiziranosti po novi organizacijski paradigmi
16. Vrednostna veriga kot oblika omrežene sodobne organiziranosti
17. Zasnov modela virtualne organiziranosti sodobnih organizacij
18. Vloga menedžmenta v sodobni organizaciji
19. Viri preoblikovanja in uspešnosti poslovanja sodobnih organizacij
20. Hipotetična zasnova modela organiziranosti sodobne organizacije

Opomba:
Študent lahko predlaga temo s svojega delovnega okolja, ki jo mora uskladiti s potencialnim mentorjem!