445 Upravno pravne notranje zadeve

445 Upravno pravne notranje zadeve

  • Vrsta programa: visokošolski stokovni študijski program Uprava
  • 1. stopnja
  • 3. letnik
  • 5 ECTS
  • Tip predmeta: usmeritveni – javna uprava, izbirni
  • Število ur: 60
  • Nosilec: dr. Mik Strmecki, mag. Slavko Debelak

1. Namen predmeta

Študenti bodo pridobili teoretično in praktično znanje o upravno - notranjih zadevah predvsem pri nalogah državne uprave in izvajanju predpisov s področja osebnega statusa posameznika in evidence osebnih stanj, begunskega prava in migracij, zbiranja in združevanja, varovanja in nadzora zunanje meje Evropske unije, javnosti dela državne uprave in varovanja različnih vrst tajnosti ter posebne pravne ureditve na področjih oročja, nevarnih in eksplozivnih snovi in prometa. Osrednja vprašanja so: kako zagotoviti uresničevanje pravic in dolžnosti posameznika povezana z njegovim osebnim statusom, državljanjskim stanjem, tujskimi in azilnimi zadevami, varstvom osebnih podatkov v upravnonotranjih postopkih; katere so nove razsežnosti pri uveljavljanju človekovih pravic in svoboščin na področju javnega zbiranja in združevanja, ugovora vesti in različnih vrst varnosti. Študenti bodo pridobili tudi znanje o organizaciji in delu upravnih organov, pristojnih za notranje zadeve, s posebnim poudarkom na evrospki praksi in elektronskem poslovanju.

Splošne in predmetno specifične kompetence

Študent mora znati osvojeno znanje uporabiti in razumeti na profesionalen način v svojem delu ali poklicu, poleg tega pa mora imeti tudi zmožnost argumentirano razpravljati in reševati probleme s področja upravnih notranjih zadev. Študent mora biti tudi sposoben zbrati in tolmačiti ustreznae podatke s področja upravnih notranjih zadev, ki so potrebni za oblikovanje presoj, vklučno z razmislekom o družbenih, strokovnih in etičnih razsežnosti problema.

2. Vsebina predmeta

  • Varnost in notranje zadeve: pojmovni in normativni okvir.
  • Razmerja med državno upravo in državljani
  • Osebni status posameznika in razvidi osebnih stanj
  • Zbiranje in združevanje:
  • Begunsko pravo in migracije:
  • Nadzor in varovanje meje

3. Študijska literatura in viri

a) obvezna literatura in viri

  • Debelak, Slavko, Rakočevič, Slobodan: Upravno pravne notranje zadeve, učbenik, VUŠ, Ljubljana , maj 2002.
  • Strmecki, Mik: Upravnopravne notranje zadeve (praktikum), študijsko gradivo, VUŠ, Ljubljana , 2002.
  • Veljavni predpisi s področja upravno pravnih notranjih zadev.
  • Frowein, Jochen, Peukert, Wolfgang: Europaische Menschen-Rechts Konvention, Kehl-Strasburg-Arlington, 1996.
  • Nygard, Ann-Charlotte: Towards a joint Euro visa regime, ICMPD, Vienna , avgust 1998.
  • Rosenmayr: Asylrecht u. Asylverfahren. V: Konrad (ur.): Grundrechtschutz u. Verwaltungsverfahren, Mansche Verlags u. Universitaets-buch-handlung, Wien, 1985
  • Strmecki, Mik: Pravni problemi regulacije področja političnih strank pri nas in v E.U., Uprava (Mednarodna znanstvena revija za teorijo in prakso ), let.I., št.2, (dec. 03), Fakulteta za upravo, Ljubljana, 2003, str. 37-54
  • Strmecki, Mik: Pravica do javnega zbiranja kot izraz vzajemne mnenjske izmenjave, Zbornik referatov - IX. Dnevi slovenske uprave, Portorož/Ljubljana: Visoka upravna šola, Ljubljana, 2002, str. 411-419
  • Walter, Robert/ Mayer, Heinz: Grundriss des Besonderen Verwaltungsrechts (Innere Verwaltung), 2. izd., Manzsche Verlags u. Univeritaets-buch-handlung, Wien, 1987

b) dodatna literatura in viri

  • Craig, Administrative law, (Affairs of the Interior), 2 nd edition, Sweet & Maxwell, London , 1989
  • SMH Law Summaries I., 2 nd exp.& up-dated edition, SMH Inc. (Bar Review), Washington D.C. , 1989
  • Šturm, Lovro: Omejitev oblasti, Nova revija, Ljubljana , 1998

4. Obveznost študentov

Predavanja in vaje so obvezna. Študentje se morajo pripraviti na razprave o posameznih temah iz programa in sodelovati pri praktičnem delu pri obravnavi oziroma študijah primerov.

5. Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

Pisni izpit, po potrebi ustni Obstaja tudi opcija enega ali več kolokvijev. Pozitivni rezultat je od 60 do 100 točk : 60-67 : zd (6), 68-75 : db (7), 76-83 : pd (8), 84-91 : pd (9), in 92-125 : odl (10) ter ustni v primeru od doseženih 55 do 59 točk pri pisnem izpitu in ob izraženi želji študenta. Končno oceno lahko sestavlja ocena, določena glede na število točk na izpitu čez celo snov ( do 100 točk ), do 20 točk ( dodatno k 100 točkam iz izpita čez celo snov ) iz kolokvija oz. kolokvijev (v kolikor bo seveda sploh izkoriščena opcija održanja kolokvija oz. večih kolokvijev ).