0854 Socialni vidiki fleksibilnosti na področju dela

0854 Socialni vidiki fleksibilnosti na področju dela

  • Študijski program in stopnja: visokošolski strokovni študijski program Uprava 1. stopnja
  • 2. ali 3. letnik
  • 6 ECTS
  • Tip predmeta: Izbirni
  • Predavanja: 30
  • Druge oblike študija: 90
  • Samostojno delo: 60
  • Nosilec: dr. Tatjana Kozjek

  

1. Cilji in kompetence

Cilji

  • študent pozna in razume socialne vidike dela,
  • študent pozna in razume fleksibilnost in varnost na področju dela – vpliv gospodarskega in družbenega razvoja, različne vrste in opredelitve fleksibilnosti in varnosti na področju dela, različne oblike fleksibilnih oblik pogodb o zaposlitvah, fleksibilnost in varnost na področju dela v povezavi z učinkovitostjo organizacij,
  • študent pozna in razume področje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ter različne ureditve na tem področju v različnih državah,
  • študent pozna in razume področje varne fleksibilnosti – opredelitve varne fleksibilnosti, celoviti pristop na tem področju, različne modele varne fleksibilnosti
  • študent samostojno reši študije primerov s področja socialnih vidikov dela ter fleksibilnosti in varnosti na področju dela, usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ter varne fleksibilnosti.

Kompetence

  • sposobnost povezovanja in prenašanja pridobljenih znanj o socialnih vidikih dela,  fleksibilnosti in varnosti na področju dela, usklajevanju poklicnega in družinskega življenja v prakso,
  • sposobnost razložiti in primerjati dogajanja na področju socialnih vidikov dela, fleksibilnosti in varnosti na področju dela ter usklajevanja poklicnega in družinskega življenja,
  • sposobnost oblikovanja predlogov za reševanje problemov,
  • sposobnost zbiranja ter uporabe podatkov,
  • sposobnost pisnega in ustnega komuniciranja.

2. Vsebina predmeta

  • Vpliv gospodarskega in družbenega razvoja na spremembe na področju dela
  • Socialni vidiki dela
  • Fleksibilnost na področju dela
  • Fleksibilne oblike pogodb o zaposlitvah
  • Varnost na področju dela
  • Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja
  • Različne ureditve na področju usklajevanja poklicnega in družinskega življenja
  • Fleksibilnost ter varnost na področju dela v povezavi z učinkovitostjo organizacij
  • Fleksibilnost in varnost na trgu dela
  • Varna fleksibilnost
  • Celoviti pristop na področju varne fleksibilnosti
  • Modeli varne fleksibilnosti

3. Temeljna literatura in viri

  • Baldry, C., et al. (2007). The meaning of work in the new economy. New York: Palgrave Macmillan. (cca. 50 str.)
  • Crompton, R., et al. (2010). Women, men, work and family in Europe. New York: Palgrave Macmillan. (cca. 150 str.)
  • Halpern, D. F. (2005). How time-flexible work policies can reduce stress, improve health and save money. Stress and Health, 21, str. 157–168.
  • ILO (2004). Economic security for a better world. Programme on Socio-economic Security. Geneva: ILO. (cca. 150 str.)
  • Kossek, E. E., Michel, J. S. (2010). Flexible work schedules. V: Zedeck, S. (ur.). APA Handbook of industrial and organizational psychology. Washington DC: The Academy of Management Annals American, Psychological Association, 2(1), str. 305–349.
  • Kozjek, T. (2014). Socialni vidiki fleksibilnosti na področju dela. Ljubljana: Fakulteta za upravo. Interno gradivo objavljeno v e-učilnici predmeta, 173 str.
  • Vetmeylen, G., Hurley, J. (2007). Varieties of flexicurity: reflections on key elements of flexibility and security. Dublin: European Foundation for the Improvement of Living and Working conditions. (18 str.)
  • Tros, F., Wilthagen, T. (2004). The Concept of »Flexicurity«: a new approach to regulating employment and labour markets in Flexicurity. Conceptual Issues and Political Implementation in Europe. European Review of labour research, 10 (2), str. 166–186.

4. Predvideni študijski rezultati

  • Študent je usposobljen za razumevanje problemov na področju socialnih vidikov dela, fleksibilnosti in varnosti na področju dela, usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ter varne fleksibilnosti.

5. Metode poučevanja in učenja

  • priprava študenta na predavanja
  • predavanje
  • e-učenje
  • seminarska naloga
  • projektno delo

6. Načini ocenjevanja

  • Pisni izpit in/ali ustni izpit (pogoj: pozitivna ocena izpita) (60 %)
  • Aktivno sodelovanje (samostojno in/ali skupinsko delo, e-učenje), seminarsko delo (seminarska naloga, projektno delo, zagovor seminarskega dela) (40 %)

Pri oblikovanju ocene predmeta se upoštevajo rezultati tistih delnih obveznosti, ki jih študent pridobil do roka, za katerega je razpisana časovna obveznost (pisni ali ustni izpit).