667 Osnove programiranja

667 Osnove programiranja

  • Vrsta programa: univerzitetni študijski program Upravna informatika
  • 1. stopnja
  • 1. letnik
  • 6 ECTS
  • Tip predmeta: obvezni
  • Število ur: 75
  • Nosilec: dr. Viljan Mahnič

1. Namen predmeta

Cilj predmeta je študentom predstaviti osnovne koncepte objektno usmerjenega programiranja v enem izmed splošno namenskih programskih jezikov tretje generacije in jih usposobiti za samostojen razvoj enostavnih računalniških programov.

2. Vsebina predmeta

  • Pregled programskih jezikov s poudarkom na sodobnih programskih jezikih 3. generacije
  • Primer preprostega programa, postopek priprave programa, prevajanje in izvajanje
  • Osnovni podatkovni tipi
  • Predstavitev celih in realnih števil, znakov ter logičnih vrednosti
  • Deklaracije konstant in spremenljivk
  • Stavki
  • Prireditveni stavek, pisanje izrazov, operatorji in njihova prioriteta
  • Izbirni stavki
  • Ponavljalni stavki
  • Metode
  • Vloga in vrste metod
  • Formalni in dejanski parametri
  • Rekurzija
  • Razredi in objekti
  • Spremenljivke in metode objekta
  • Konstruktorji, preoblaganje konstruktorjev
  • Dostopna določila
  • Vnaprej deklarirani razredi
  • Tabele
  • Enodimenzionalne in večdimenzionalne tabele
  • Tabele objektov
  • Nizi
  • Dedovanje
  • Redefinicija metod
  • Konstruktorji v podrazredih
  • Dinamično povezovanje podprogramov
  • Abstraktni razredi in abstraktne metode
  • Razred Object
  • Vmesnik (interface)
  • Grafične knjižnice, komponente grafičnega uporabniškega vmesnika
  • Dogodkovno vodeno programiranje
  • Apleti
  • Obravnavanje izjem
  • Podatkovni tokovi in datoteke

Na vajah študenti rešujejo praktične probleme, s katerimi utrjujejo snov, ki so jo obravnavali na predavanjih. Poudarek je na samostojnem delu ob pomoči asistentov.

Študenti dobijo seznam nalog (programov), ki jih morajo izdelati doma in zagovarjati na vajah v vnaprej predpisanih rokih. S tem jih  vzpodbujamo k sprotnemu študiju in samostojnemu delu. Študent, ki ne zagovarja domačih nalog, ne more pristopiti k izpitu.

3. Študijska literatura

  • V. Mahnič in sod.: Java skozi primere (v pripravi)
  • J. Farrell: Java Programming, Third Edition, Course Technology, an International Thomson Publishing company, 2006.
  • R. Winder, G. Roberts: Developing Java Software, Third Edition, John Wiley & Sons, Ltd, 2006.
  • Uroš Mesojedec, Borut Fabjan: Java 2: Temelji programiranja, Pasadena, 2004.

4. Obveznosti študenta

V delo se vključijo vsi študenti, ki so vpisani v 1. letnik študija.

Pogoj za pristop k izpitu je vsaj 75%-na prisotnost pri organiziranem izvajanju vaj in pozitivna ocena domačih nalog.

5. Oblika preverjanja in ocenjevanja znanja

Končna ocena je sestavljena iz dveh delov: ocene izpita in ocene vaj. Obe oceni sta z intervala 6-10 (pozitivno) oziroma 1-5 (negativno).

Izpit je sestavljen iz pisnega in ustnega dela. K ustnemu delu izpita lahko pristopijo kandidati, ki na pisnem delu dosežejo vsaj 50% možnih točk (razen v primerih, ko je to s Statutom UL in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter izpitnem redu določeno drugače). Za kandidate, ki na pisnem delu dosežejo več kot 70% točk, ustni del izpita ni obvezen, ampak se ocena izpita določi na podlagi števila točk, ki jih je dosegel na pisnem delu.