Statistika

647 Statistika

  • Študijski program in stopnja: univerzitetni študijski program Upravljanje javnega sektorja 1. stopnja
  • 1. letnik
  • 8 ECTS
  • Tip predmeta: Obvezni
  • Število ur predavanj: 60
  • Vaje: 30
  • Druge oblike študija: 30
  • Samostojno delo: 120
  • Nosilec: dr. Lan Umek

 

1. Cilji in kompetence

Študent:

  • opredeli problem, oblikuje raziskovalno vprašanje, pripravi in izpelje statističnih raziskavo,
  • uporabi računalniško tehnologijo in statistična orodja za zbiranje, analizo in predstavitev statističnih podatkov in rezultatov empirične raziskave;
  • izpelje analizo posamezne spremenljivke s pomočjo tehnik opisne statistike;
  • pripravi postopek vzorčenja in izračuna točkovne ocene parametrov ter oceni prave vrednosti parametrov;
  • postavi hipotezo in izbere ter uporabi primerno tehniko za preverjanje hipoteze,
  • obravnava in poroča o odnosih med spremenljivkami, predvideva in nadzira vrednosti spremenljivk v odnosu
  • odkrite statistične pojave poveže z razmerami v praksi javnega sektorja.

Študent je usposobljen za

  • preiskovanje numeričnih podatkov, razumevanje odkritij, oblikovanje sklepov in reševanje problemov;
  • uporabo osnovnih statističnih tehnik za obravnavo podatkov in reševanje praktičnih problemov;
  • zaznavanje, razumevanje in reševanje izzivov, ki jih je mogoče obravnavati s statističnim pristopom;
  • identifikacijo, zaznavanje in pripravo za statistično raziskavo in odločanje na osnovi dejstev;
  • uporabo IT tehnologije in statističnih pripomočkov za izpeljavo statistične raziskave in oblikovanje poročil ter predstavitev;
  • razumevanje pomena statističnih informacij in njihovo uporabo v danih problemskih okoliščinah;
  • poročanje o rezultatih statistične raziskave s pomočjo ustrezne predstavitve statističnih informacij.

2. Vsebina predmeta

Osrednja vloga statistike v empiričnih raziskavah

  • Reševanje problemov, postavljanje raziskovalnih vprašanj, induktivno in deduktivno raziskovanje
  • Entitete in njihove lastnosti, spremenljivke
  • Kje in kako lahko pridobimo statistične podatke za empirično raziskovanje in kako jih prikazujemo

Analiza odnosa med spremenljivkami

  • Statistično predvidevanje s pomočjo poznavanja odnosa med spremenljivkami,prikazovanje odnosov med spremenljivkami
  • Predvidevanje in nadzor nad vrednostmi spremenljivk

Tehnike za obravnavo odnosov med spremenljivkami

  • Pregled tehnik za obravnavo odnosov med spremenljivkami
  • Tehnike za ponazoritev odnosov med spremenljivkami
  • Obravnava posamične spremenljivke
  • Vzorčenje in ocenjevanje vrednosti parametrov
  • Preverjanja hipotez
  • Tehnike za odkrivanje odnosov med spremenljivkami
  • Tehnike za napovedovanje in nadzor nad vrednostjo spremenljivk

3. Temeljna literatura in viri

  • BENČINA, Jože, DEVJAK, Srečko (2010). Statistika v upravi. Fakulteta za upravo, Ljubljana: e-studij.fu.uni-lj.si/course/, 130 str.
  • ROSENBERG, Kenneth .M. (2007). The Excel Statistics Companion. Thomson Higher Education, Belmont. Poglavja 1 - 7, 154 strani.
  • SCHMULLER, Joseph (2009). Statistical Analysis with Excel for Dummies. Wiley Publishing, Inc., Indianapolis. Poglavja 1 – 16, 335 str.
  • ARON Arthur, ARON Elaine N., COUPS Elliot (2008). Statistics for the Behavioral and Social Sciences, A Brief Course, 4th ed. Pearson Education, Inc., . New Jersey. Poglavja 1 – 10, 358 str.
  • SELJAK, Janko (2000). Statistika v javni upravi. Visoka upravna šola, Ljubljana. 318 str.

4. Predvideni študijski rezultati

Študentje:

  • razumejo pomembno vlogo statistike pri analizah podatkov v javnem sektorju;
  • so zmožni: prepoznati problemsko stanje, opredeliti problem in postaviti raziskovalno vprašanje; formulirati problem in opredeliti hipotezo s statističnimi pojmi;preveriti hipoteze s pomočjo osnovnih testov hipotez; razumejo osnovne statistične tehnike za obdelavo statističnih podatkov;
  • so zmožni: določiti in uporabiti ustrezne statistične metode za analizo odnosov med spremenljivkami; napovedati in nadzirati statistične pojave; interpretirati rezultate statistične analize z vsebinskim pomenom.

5. Metode poučevanja in učenja

  • predavanja
  • vaje
  • e-učenje

6. Načini ocenjevanja

  • izpitni del: pisni ali ustni izpit ali 2 kolokvija (80 %)

pisni del izpita se lahko opravi s kolokvijema, pri čemer morata biti ob pozitivna (več kot 50 %)

  • Aktivno sodelovanje (e-učenje): kvizi (20 %)

Končno pozitivno oceno lahko študent pridobi, če je skupni rezultat izpitnega dela in kvizov (0,8*izpit+0,2*kvizi) pozitiven (več kot 50 %).