Analiza javnih politik

787 Analiza javnih politik

  • Študijski program in stopnja: univerzitetni študijski program Upravljanje javnega sektorja 1. stopnja
  • 3. letnik
  • 6 ECTS
  • Tip predmeta: Obvezni
  • Število ur predavanj: 45
  • Vaje: 30
  • Druge oblike študija: 15
  • Samostojno delo: 90
  • Nosilec: dr. Mitja Durnik

 

1. Cilji in kompetence

Cilji:

  • razumevanje analize politik v razmerju do proučevanja javne uprave in možna integracija disciplin;
  • sposobnost izbirati in uporabiti teoretične koncepte in metode analize politik za reševanje strokovnih in delovnih problemov;
  • sposobnost povezovanja  analize javnih politik z ostalimi disciplinami in razumevanje, na kakšen način so vključene v temeljni raziskovalni pristop analize politik;
  • zmožnost razumeti pomen nenehnega izpopolnjevanja in pridobivanja novega znanja na polju analize javnih politik za kariero v javni upravi, javnem sektorju in širše;

Kompetence:

  • razumevanje vrednotnega okvira v raziskovanju;
  • razumevanje strukture javnopolitičnega problema;
  • osnovno znanje uporabe računalniških programov za analizo politik (analiza javnopolitičnih omrežij – »Discourse Network Analyzer DNA«, analiza diskurza – »QD Miner«, statistična analiza-SPSS);
  • razlikovanje med kvalitativnimi in kvantitativnimi metodami ter razumevanje uporabe kombiniranih metod v analizi politik;
  • analiziranje in razumevanje lažjih primerov iz prakse;
  • razumevanje javnopolitičnih problemov: večnivojski in večdimenzionalni parametri.

2. Vsebina predmeta

  • Javna politika: osnovne definicije, modeli in načela;
  • Akterji v oblikovanju javnih politik (s posebnim poudarkom na vlogi birokracije);
  • Javnopolitični proces in ciklus (makro, meso in mikro-nivojska analiza);
  • Teorije moči v analizi politik;
  • Javnopolitične paradigme in spremembe;
  • Metodologija analize politik: kvantitativna analiza in pozitivizem; pomen argumenta in intepretativni koncepti; kombinirane metode v analizi politik;
  • Javnopolitična omrežja;
  • Pomen vrednot v analizi politik;
  • Pomen evalvacijskih tehnik v analizi politik;
  • Študije primerov: zdravstvo in razvojna politika;
  • Moč je v multidisciplinarnosti: analiza politik in politična ekonomija;
  • Osnovna uporaba računalniških programov za analizo politik (analiza javnopolitičnih omrežij – »Discourse Network Analyzer DNA«, analiza diskurza – »QD Miner«, statistična analiza-SPSS).

3. Temeljna literatura in viri

  • Fink-Hafner, Danica (ur.). 2007. Uvod v analizo politik : teorije, koncepti, načela. Fakulteta za družbene vede  (celotna knjiga 217 strani; izbrana poglavja cca. 100 strani).
  • Dunn, William N. 2012. Public Policy Analysis (international edition). Pearson Education, Limited (celotna knjiga 480 stani, izbrana poglavja cca. 150 strani).
  • Wiemer, David L. in Aidan R. Wining. 2008. 2011. Policy Analysis. Longman (celotna knjiga 473 strani; izbrana poglavja cca. 150 strani).
  • Howlett, Michael, Anthony Perl in M. Ramesh. Studying Public Policy: Policy Cycles and Policy Subsystems.  Oxford University Press. (celotna knjiga 298 strani; izbrana poglavja cca. 150 strani).

4. Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:

  • pravilna uporaba metodoloških pristopov;
  • znanstveno pisanje na osnovni ravni;
  • pravilna uporaba virov za študij in analizo;
  • razumevanje temeljnih konceptov in modelov analize politik.

5. Metode poučevanja in učenja

  • predavanja;
  • vaje;
  • e-učenje;
  • uporaba elektronsko-komunikacijskih orodij za praktično reševanje problemov;
  • ekskurzije (obisk institucij na državni in evropski ravni);   
  • seminarska naloga;
  • skupinska predstavitev;
  • problemsko orientiran študij

6. Načini ocenjevanja

  • pisni izpit (50 %)
  • naloge in aktivno sodelovanje (20 %)
  • seminarska naloga (30 %)