XXV. Dnevi slovenske uprave: Zmagovalec Premika naprej 2018 je Turizem Ljubljana!

XXV. Dnevi slovenske uprave: Zmagovalec Premika naprej 2018 je Turizem Ljubljana!

27. september, 2018

Na XXV. Dnevih slovenske uprave, ki jih organiziramo na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, je bil v četrtek, 27. septembra 2018, v okviru okrogle mize, ki jo je vodil dr. Janez Stare, dekan Fakultete za upravo, na temo inovacij v javnem sektorju že tretje leto zapored razglašen zmagovalec natečaja za naj izboljšavo v javni upravi Premik naprej 2018. Zmaga je pripadla Turizmu Ljubljana za projekt Borza lokalnih živil.

Predstavitev  zmagovalnega projekta:

Sodobni turisti vse pogosteje iščejo zelene, odgovorne destinacije s pristnimi in avtentičnimi doživetji, zato trajnostne oblike turizma postajajo nujna smer razvoja. Ker je kulinarika nepogrešljivi del turistične ponudbe, je prav, da konkurenčno prednost gradimo na lokalno pridelanih živilih v naših kuhinjah.

Na tej osnovi so leta 2015 na Turizmu Ljubljana pričeli s projektom Zelene nabavne verige, s katerim želijo spodbuditi ljubljanske hotelirje in gostinske ponudnike, da v svojih kuhinjah uporabljajo 100 % lokalno pridelana živila. V sklopu projekta so februarja letos organizirali prvo borzo lokalnih živil, ki je povezala pridelovalce in potencialne kupce lokalnih živil iz Ljubljane in regije Osrednja Slovenija. Udeležilo se jo je več kot osemdeset pridelovalcev živil, hotelirjev in gostincev ter predstavnikov ljubljanskih vrtcev in osnovnih šol. Pri izvedbi borze so poleg Turizma Ljubljana sodelovali Oddelek za varstvo okolja MOL, Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana in zavod Ekometer.

Natečaj Premik naprej smo na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani pripravili tretje leto zapored in je namenjen prepoznavanju in promociji dobrih ter inovativnih praks, spodbujanju ustvarjanja ter razvoju inovativnih premikov za bolj učinkovito in uspešno javno upravo kot gibalo družbenega razvoja. »Za zmago na natečaju so se sicer letos potegovali trije finalisti , vseh prejetih prijav pa je bilo sedem. Pri izboru smo upoštevali aktualnost, inovativnost, učinke in širšo družbeno korist projekta, » je povedal dekan Fakultete za upravo dr. Janez Stare.

XXV. Dnevi slovenske uprave sicer danes in jutri potekajo pod naslovom »Javna uprava – fokusna skupina za družbene spremembe«. Za napredek in večjo konkurenčnost so pomembne ne le reforma večine javnih služb, ampak tudi strukturne in sistemske reforme javnega sektorja. Javni sektor mora namreč postati del rešitve in ne del problema.

Prvi konferenčni dan je potekala tematska sekcija PREDSTAVITEV VOLILNIH PROGRAMOV S PODROČJA JAVNE UPRAVE, ki jo je povezoval pisatelj, esejist, kolumnist Mitja Čander. Na njej so sodelovali dr. Vida Čadonič Špelič, NSi, dr. Nejc Brezovar, SMC, Jan Škoberne, SD in dr. Jože Podgoršek, DeSUS. Sodelujoči niso predstavili zgolj pogledov svojih strank, ampak tudi svoje osebne izkušnje, ki jih imajo kot zaposleni v javni upravi.

Osrednja vsebinska pozornost prvega dne XXV. Dnevov slovenske uprave pa je bila usmerjena v  FOKUSNE SKUPINE:

•    Državna meja - vprašanja vezana na Schengen in državno mejo (vodila sta jo Boštjan Šefic in dr. Mirko Pečarič)
V tej fokusni skupini so udeleženci pozornost namenili tematiki izbrisanih in drugih tujcev, ki že leta živijo v Sloveniji ter nimajo urejenega statusa. Zakon o tujcih namreč ne ureja npr., kako rešiti situacijo, ko je tujec izkoristil že vsa podaljšanja za začasno bivanje, v svojo državo pa se ne more vrniti. Izpostavili so tudi problematiko socialnih transferjev za tujce ter poznavanje slovenskega jezika. Ker se po EU po grobih ocenah giblje vsaj 700.000 ljudi brez statusa, to  predstavlja tako socialni kot varnostni problem. Zato je fokusna skupina sprejela zaključek, da je čas, da se v Sloveniji prenovi resolucijo o migracijski politiki ter podobne strateške dokumente, ki se nanašajo na tujce, na migracije oz. na njihovo gibanje.

Dopis na Ministrstvo za notranje zadeve>>

Odgovor Ministrstva za notranje zadeve>>

•    Vodje in vodstveni položaji v državni upravi (model vodstvenih kompetenc, izbira uradnikov na položajih, spol kot dejavnik izbire, primerjave vodij javnega in zasebnega sektorja) (vodila sta jo mag. Igor Kotnik in dr. Janez Stare)
Fokusna skupina se je strinjala hipotezo, da imamo v javnem sektorju manjšo pravico pri odločanju ter da vodje v javnem sektorju delajo bolj na postopkih, ne pa na storilnosti. Razpravljali so tudi o stilih vodenja v javnem sektorju, ki so po mnenju zaposlenih bolj participativni kot avtoritativni. Obravnavali so tudi vzpostavitev kompetenčnega modela v državni upravi, ki so ga člani fokusne skupine podprli, izpostavili pa so aspekt komunikacije in prepričevanja ljudi v koristnost tega modela. V fokusni skupini so omenili tudi razliko v pristopih vodij glede na kulturo v podjetjih ter priložnost za testiranje kandidatov s strani uradniškega sveta.

•    Digitalizacija, varnostni izzivi in transparentnost delovanja sodobne javne uprave (vodila sta jo dr. Polona Blaznik in dr. Mitja Dečman)
Digitalizacija in državljani ter digitalizacija znotraj javnega sektorja sta bili tematiki razprav te fokusne skupine. Dejstvo družbe je, da si starejši ljudje s tehnologijo niso domači, zato jih je potrebno izobraževati oz. jim omogočiti enostavne uporabniške rešitve. Pomembno vlogo igra tudi življenjsko okolje, iz katerega prihaja uporabnik – ali je to urbano ali ruralno. Pojavlja se tudi vprašanje izbire oz. prisile in strinjali so se, da se državljanov ne more prisiliti v digitalizacijo, zato pa je ključna ustrezna promocija preko medijev. Pri poslovanju znotraj državne uprave je fokusna skupina  zaznala problem povezovanja informacijskih rešitev. Tehnologije je potrebno povezati in poskrbeti za »once only princip«, ki pomeni, da ko se podatek enkrat vnese v sistem, ga vedo vse aplikacije in sistemi v javni upravi. Fokusna skupina je izpostavila tudi parcialno digitalizacijo, s katero se niso strinjali.

•    Optimizacija lokalnega javnega sektorja (vodila sta jo dr. Boštjan Brezovnik in dr. Maja Klun)
Fokusna skupina je podala dve sporočili: - da se da optimizirati lokalno raven in – odprava dvotirnega sistema lokalne uprave. V slednjem so videli rešitev za združevanje upravnih nalog obeh sistemov na ravni močnih upravnih okrajev. Fokusna skupina prostor za optimizacijo vidi tudi pri javnih zavodih, katerim bi se ukinil samostojni pravni status, s čimer bi se racionaliziralo porabo javnih sredstev ter bolje izkoristilo resurse, ki so tam na voljo. Zato je fokusna skupina predlagala pripravo zakona, ki bi to omogočil s ciljem »centralizacije zaradi večje decentralizacije«.

•    Participacija in na dejstvih podprto sprejemanje (upravnih) predpisov (vodila sta jo dr. Albin Igličar, dr. Iztok Rakar)
V tej fokusni skupini so se pogovarjali o projektu MOPED, ki so ga člani skupine podprli in pozivajo k njegovi čim prejšnji implementaciji, kar pa je povezano tudi z resolucijo o normativnih dejavnostih in hkratno pripravo zakona in podzakonskih predpisov. Govorili so tudi o kompetencah javnih uslužbencev, tako glede tehničnih znanj kot izvedbe postopkov. Tretja zadeva, kateri bi bilo potrebno po mnenju fokusne skupine nameniti več pozornosti, je zajemanje podatkov (kakovost in zanesljivost podatkov). Četrta točka, ki so jo obravnavali, pa je potreba po spoštovanju celotnega regulatornega ciklusa (ne le, da se zakon sprejme, ampak da se spremlja njegovo izvajanje in naredi evalvacija).

•    Alternativno reševanje sporov v upravnih zadevah (vodila sta jo mag. Gordana Ristin, dr. Tina Sever)
Fokusna skupina je ugotovila, da Zakon o splošnem upravnem postopku ne prepoveduje alternativnega reševanja sporov oz. mediacije ter da se v praksi že uporablja različne načine reševanja konfliktov. Mediacija namreč pripomore k reševanju sporov na način, da ne prihaja do tožb in zato so postopki bolj ekonomični. Težava pa je, da uradne osebe tovrstne postopke vodijo brez vseh ustreznih znanj. Preventivna mediacija bi se že lahko uporabljala pri upravnih organih. Fokusna skupina je podala predlog, da se tovrstno reševanje sporov vključi v Zakon o splošnem upravnem postopku.

O dogajanju drugega dne XXV. Dnevov slovenske uprave pa tukaj>>.

Fotogalerija>>