XXIV. Dnevi slovenske uprave: Zmagovalec natečaja Premik naprej 2017: Zavod za oskrbo na domu Ljubljana s projektom A-QU-A, socialni servis ter program organiziranega prostovoljstva in program medgeneracijskega povezovanja

XXIV. Dnevi slovenske uprave: Zmagovalec natečaja Premik naprej 2017: Zavod za oskrbo na domu Ljubljana s projektom A-QU-A, socialni servis ter program organiziranega prostovoljstva in program medgeneracijskega povezovanja

22. september, 2017

Na XXIV. Dnevih slovenske uprave, ki jih organiziramo na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, je bil v okviru okrogle mize, ki jo je vodil dr. Janez Stare s Fakultete za upravo, na temo inovacij v javnem sektorju razglašen zmagovalec natečaja za naj izboljšavo v javni upravi Premik naprej 2017. Zmaga je pripadla Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana oz. njihovemu projektu A-QU-A, socialni servis ter program organiziranega prostovoljstva in program medgeneracijskega povezovanja.

Predstavitev  zmagovalnega projekta:

V okviru EU projekta Aktivno in kvalitetno staranje v domačem okolju (akronim: A-QU-A), ki ga je financiral Program norveškega finančnega mehanizma, so v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana od maja 2015 do decembra 2016 izvajali brezplačne storitve fizioterapije, delovne terapije in druge zdravstvene dejavnosti na domu uporabnikov. Skupaj s projektnimi partnerji je zavod nudil tudi dodatne oblike izobraževanja, svetovanja, gibalno vadbo ter svetovanje za ureditev bivalnega okolja za kakovostnejše življenje v domačem okolju.
V zavodu so leta 2014 začeli z izvajanjem dodatne dejavnosti – socialni servis. Sprejeli so tudi program organiziranega prostovoljstva in leta 2016 še program medgeneracijskega povezovanja. Z omenjenima programoma omogočajo uporabnikom bolj kakovostno preživljanje prostega časa v obliki družabništva na njihovem domu, krepijo njihovo socialno mrežo, povečujejo osebno zadovoljstvo in medgeneracijsko solidarnost.

Natečaj Premik naprej smo na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani pripravili drugo leto zapored in je namenjen prepoznavanju in promociji dobrih ter inovativnih praks, spodbujanju ustvarjanja ter razvoju inovativnih premikov za bolj učinkovito in uspešno javno upravo kot gibalo družbenega razvoja. Za zmago na natečaju so se sicer letos potegovali štirje finalisti, prejeli pa smo devet prijav na razpis.

XXIV. Dnevi slovenske uprave, ki se jih udeležuje najširši krog strokovnjakov, zaposlenih v javnem in v zasebnem sektorju, so letos potekali pod naslovom »Javna uprava kot gonilo družbe«. Na dvodnevni konferenci obravnavamo izzive, s katerimi se soočajo slovenska javna uprava, javni sektor in družba kot celota. Poleg že omenjene okrogle mize na temo inovacij v javnem sektorju in predavanja soustanovitelja podjetja CorpoHub, d. o. o., mag. Mateja Goloba o spodbujanju inovativnosti v javni  upravi, je prvi konferenčni dan potekal v znamenju dveh tematskih sekcij.

Tematsko sekcijo KOMPETENTNOST IN INOVATIVNOST V JAVNI UPRAVI je vodil dr. Jernej Buzeti s Fakultete za upravo in je vsebovala sledeče referate:

-    dr. Sabina Bogilović, Miha Škerlavaj, dr. Primož Pevcin: Vpliv usklajenosti med posameznikom in organizacijo pri vrednotah »univerzalizem« in »tradicija« na posameznikovo ustvarjalnost pri delu
Podatki njihove raziskave so pokazali, da je usklajenost med posameznikovo in zaznano organizacijsko vrednoto »univerzalizem« pozitivno povezana s posameznikovo ustvarjalnostjo pri delu. Prav tako so podatki pokazali, da je usklajenost med posameznikovo in zaznano organizacijsko vrednoto »tradicija« negativno povezana s posameznikovo ustvarjalnostjo pri delu.

-    mag. Gordana Mikunovič, mag. Elena Zavadlav Ušaj: Z Uradniškim svetom res do pravega kandidata?
V svojem prispevku sta avtorici opozorili na nekatere pomanjkljivosti natečajnega postopka za najvišja položajna delovna mesta v državni upravi ter nakazali smernice za njegovo prenovo in prenovo ocenjevanja posameznih elementov znotraj Standardov strokovne usposobljenost, ki jih je sprejel Uradniški svet.

-    mag. Mojca Gregorič, mag. Vesna Vidmar, Urša Grm: Vzpostavitev informacijskega sistema za upravljanje in razvoj zaposlenih (IS HR-rast)
Del operacije Ministrstva za javno upravo »Učinkovito upravljanje zaposlenih« je tudi projekt »Vzpostavitev informacijskega sistema za upravljanje in razvoj zaposlenih IS HR-rast«, s katerim bodo zagotovili enotno informacijsko podporo obstoječim in nekaterim novim kadrovskim procesom. S tem bomo dosegli večjo povezanost, preglednost in transparentnost upravljanja zaposlenih ter omogočili podporo vodenju in odločanju.

   Nevenka Alja Gladek (Slovenska filantropija),  Alenka Blazinšek Domenis (Zavod Nefiks), Neža Repanšek (Mladinski svet Slovenije): Prostovoljno kompetentni – dokazovanje s prostovoljstvom pridobljenih kompetenc pri zaposlovanju v javni upravi
Prostovoljstvo se lahko odvija tudi v javni upravi, saj lahko tudi zaposleni v javni upravi delajo kot prostovoljci. Prostovoljstvo je področje pridobivanja mnogih kompetenc, pomembnih za poklicno delo. Učna dimenzija pa je prevečkrat spregledana moč prostovoljstva, zato so predavateljice zaželele čim več prostovoljno kompetentnih novo zaposlenih v javni upravi in v javnem sektorju.

Drugo tematsko sekcijo TEHNOLOGIJA ZA OPTIMIZACIJO JAVNE UPRAVE pa je vodil dr. Mitja Dečman s Fakultete za upravo in je vključevala sledeče prispevke:

-    dr. Tina Jukić, Blaž Svete: Facebook v slovenskih občinah: rezultati empirične raziskave
Rezultati raziskave so pokazali, da številne slovenske občine (še) ne izkoriščajo potencialov družbenih medijev. Le dobra tretjina jih je vzpostavila prisotnost na Facebooku, le-tega pa uporabljajo pretežno za enosmerno interakcijo s svojimi občani.

-    mag. Anamarija Leben, dr. Tina Jukić: Metode in tehnike za podporo procesni usmerjenosti organizacij
Predstavljen je bil pomen modeliranja procesov in pripadajočih aktivnosti, kot tudi najpogosteje uporabljane metode in tehnike za modeliranje procesov, ki jih lahko (tudi) organizacije javne uprave uporabijo pri prehodu na višjo stopnjo procesne usmerjenosti. Tem organizacijam je namenjen tudi načrt za ta prehod, ki je bil prav tako predstavljen.

-    Jernej Rejc in Matej Kirn: Razvoj rešitve za analizo prometnih nesreč s pomočjo odprtih podatkov slovenske policije
Ker vozniki oziroma udeleženci cestnega prometa v Sloveniji premalo pozornosti namenjajo preventivnim ukrepom za povečanje varnosti v cestnem prometu, avtorji raziskave vidijo veliko možnosti za napredek tudi v uporabi odprtih podatkov. Njihova spletna rešitev uporablja podatke slovenske policije in grafično prikazuje lokacije nesreč na podlagi vnaprej nastavljenih  parametrov vrste nesreče, vrste poškodb in vzroka nesreče. V odpiranju podatkov javne uprave vidijo veliko priložnosti za izdelavo različnih spletnih ali mobilnih aplikacij, ki bi omogočile nove storitve državljanom in družbi.

-    dr. Mitja Dečman: Kako krmariti digitalno Slovenijo: kje smo in kam kaže kompas?
Na podlagi analize digitalne neenakosti je bilo prikazano stanje v Sloveniji v letu 2016 ter smernice strategij, ki jih mora ali pa jih razvija Slovenija, s ciljem zmanjšati digitalni razkorak v družbi in se v bližnji prihodnosti približati najboljšim v Evropi in svetu. Raziskava ugotavlja, da je ključen parameter digitalne neenakosti ekonomski status uporabnika, a hkrati opozarja, da mnogi sistemi merjenja niso postavljeni tako, da bi lahko odkrivali resnične izzive digitalne neenakosti.

Udeležence drugega konferenčnega dne XXIV. Dnevov slovenske uprave, ki so potekali na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani pod naslovom »Javna uprava kot gonilo družbe«, je nagovoril minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Minister je izpostavil pomen inovativnosti, odgovornosti in sodelovanja v javni upravi in poudaril, da javna uprava je gonilo razvoja vsake družbe, saj z neučinkovitim delovanjem zavira razvoj celotne družbe. Sicer pa sta bili danes na konferenci obravnavani dve vsebinski tematiki: - transparentnost in racionalizacija delovanja javne uprave ter – upravni postopki in odprava administrativnih ovir.

Tematsko sekcijo TRANSPARENTNOST IN RACIONALIZACIJA DELOVANJA JAVNE UPRAVE je vodila dr. Polonca Kovač s Fakultete za upravo. Na njej so bili predstavljeni sledeči referati:

-    mag. Kristina Kotnik Šumah: Ali institut stranske udeležbe učinkovito varuje pravice strank v postopkih dostopa do informacij javnega značaja?
Predstavljeno je bilo stališče Informacijskega pooblaščenca glede stranske udeležbe v postopkih dostopa do informacij javnega značaja. Ker je dostop do informacij javnega značaja poseben upravni postopek, se glede tega vprašanja subsidiarno uporablja zakon o splošnem upravnem postopku. Pravico udeleževati se postopka po ZDIJZ imajo tudi osebe, ki izkažejo pravni interes. Vprašanje, kdo izkaže pravni interes, Informacijski pooblaščenec obravnava zadržano, praksa Upravnega sodišča RS pa gre v širše priznavanje te pravice, vendar pa ni enotna. Preširoka možnost stranske udeležbe v postopkih po ZDIJZ podaljšuje čas reševanja zadev in zvišuje stroške postopka ter posledično vpliva na učinkovito uveljavljanje pravice dostopa do informacij javnega značaja v praksi.

-    dr. Maja Klun: Analiza sprememb indeksa proračunske transparentnosti občin v Sloveniji in primerjava s Hrvaško
Že na lanskoletnih Dnevih slovenske uprave so bili prikazani rezultati prvega vrednotenja indeksa transparentnosti lokalnih proračunov na spletu, ki je bil izračunan za obdobje 2015/2016. Letos se je raziskava nadaljevala in opravljeno je bilo drugo ovrednotenje indeksa. Prikazana in analizirana je bila primerjava indeksa za proračunski obdobji 2015/2016 in 2016/2017. Rezultati so bili primerjani tudi z rezultati merjenj na Hrvaškem. Lanska primerjava je pokazala, da je indeks transparentnosti pokrajin v Hrvaški višji od povprečnega indeksa občin v Sloveniji, vendar pa je ta zato višji od indeksa hrvaških občin. Vseeno pa je napredek v slovenskih občinah na tem področju zanemarljiv.

-    mag. Mateja Prešern: Transparentnost porabe javnih sredstev – izvedeni ukrepi
Transparentnost je pomembno orodje za zmanjševanje korupcijskih tveganj ter zagotavljanje večje učinkovitosti delovanja javnih institucij. Takšna zaveza je poudarjena tudi v Strategiji razvoja javne uprave 2015-2020 in Politiki napredka in kakovosti sodobne javne uprave. Temeljni zakon, tudi za področje proaktivne transparentnosti, je Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. V prispevku je bil predstavljen tudi program vlade za krepitev integritete in transparentnosti 2017 - 2019.

-    dr. Veronika Petkovšek, dr. Nevenka Hrovatin, dr. Primož Pevcin: Preoblikovanje obstoječih javnih podjetij kot najpogostejše oblike izvajanja gospodarskih javnih služb v Sloveniji: pregled izvajalcev vodnega gospodarstva
Predstavljene so bile spremembe institucionalnega okvira javnih podjetij v procesu njihovega preoblikovanja v skladu z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu. Omenjeni zakon je v letih 2007-2009 zahteval reorganizacijo obstoječih javnih podjetij v Sloveniji. Slednja so skladno z zakonom lahko ohranila status javnega podjetja ali pa se preoblikovala v gospodarsko družbo. Avtorji so v prispevku predstavili tudi stanje organizacijske oblike izvajalcev javnih gospodarskih služb na področju komunalne dejavnosti oskrbe z vodo in odvajanja odplak v Sloveniji, s ciljem potrditi dejstvo, da je javno podjetje najpogostejša oblika izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb ter da je na podlagi tega mogoče sklepati, da je večina obstoječih javnih podjetij v procesu preoblikovanja ohranilo status javnega podjetja.

Druga tematska sekcija današnjega dne pa je bila UPRAVNI POSTOČI IN ODPRAVA ADMINISTRATIVNIH OVIR, je potekala pod vodstvom dr. Tine Sever s Fakultete za upravo in je vključevala sledeče prispevke:

-    dr. Polonca Kovač, dr. Žiga Kotnik: Učinkovitost upravnih enot skozi kazalnike upravne statistike
Učinkovitost je ena temeljnih prvin dobrega upravljanja, pomembna za izboljšanje delovanja javne uprave, zlasti upravnih enot v neposrednem odnosu do strank v upravnih postopkih. Namen prispevka je s pomočjo izbranih kazalnikov upravne statistike ugotoviti, kako učinkovite so bile upravne enote v obdobju od 2004 do 2015 glede na vire in sektorska področja. Avtorja sta ugotovila, da so se rezultati dela upravnih enot po večini izboljšali, npr. zmanjšanje deleža pritožb glede na število zavrnjenih zadev in zmanjšanje deleža zaostankov. Kot glavni izziv pa sta izpostavila ugotovitev, da večje število zaposlenih uradnikov pomeni manj rešenih zadev na posameznega uradnika, kar velja tako za sektor notranjih zadev kot vse skupaj.

-    Dejan Ravšelj, dr. Aleksander Aristovnik: Analiza administrativnih ovir za mala in srednja podjetja na področju javnih dajatev in finančno-računovodskega poročanja
V Sloveniji skoraj celotno populacijo vseh podjetij zajemajo mala in srednja podjetja (MSP), ki predstavljajo gonilo rasti in ustvarjanje novih delovnih mest. Namen prispevka je bil ugotoviti razlike ter njihovo statistično značilnost med različnimi skupinami MSP (mikro, malimi in srednje velikimi podjetji) pri spopadanju in zaznavanju administrativnih ovir na omenjenih področjih. Rezultati empirične analize na vzorcu 658 MSP so potrdili obstoj razlik med omenjenimi skupinami MSP. Manjša podjetja za izpolnjevanje obveznosti do javne uprave v povprečju porabijo manj časa in uporabljajo večji obseg storitev računovodskega servisa kot večja podjetja. Nasprotno pa večja podjetja za izpolnjevanje obveznosti do javne uprave v povprečju porabijo več časa in uporabljajo manjši obseg storitev računovodskega servisa kot manjša podjetja. Omenjeno vodi do razlik v zaznavanju administrativnih ovir. Manjša podjetja zaznavajo administrativne ovire bolj s finančnega vidika, večja podjetja pa bolj s časovnega vidika, pri čemer je slednji bolj pomemben od finančnega vidika pri vseh treh skupinah MSP.

   Ana Šter: Upravno-pravne dileme pri izvajanju ukrepov kmetijske zemljiške politike
Ravnanje s kmetijskimi zemljišči je zaradi posebnega ustavnega varstva upravnopravno nadzorovano. Učinkovita pravna regulacija, ki naj bo hitra, preprosta in naj vodi k večji konkurenčnosti gospodarstva, se uresničuje preko postopkov, s katerimi nosilci oblasti urejajo razmerja med interesom posameznika in javnim interesom. Determinirani so prav zaradi varstva materialnih in procesnih pravic, neizbežno pa prinašajo tudi administrativne ovire. Odprava le-teh se kaže v prilagajanju področne zakonodaje in procesnih predpostavk, hkrati pa je potrebno ohranjati visoko stopnjo pravnega varstva. Ravnanje s kmetijskimi zemljišči je s strani države preko ukrepov kmetijske zemljiške politike nadzorovano tudi v EU. Avtorica je v svojem prispevku z analizo upravnih postopkov po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) v luči koncepta odprave administrativnih ovir osvetlila problematiko, ki je razvidna predvsem iz pritožbenih postopkov, in iskala učinkovite sistemske rešitve.

-    dr. Tina Sever: Dobro javno upravljanje – primerjalno pravna analiza Slovenije in Kanade v luči odprave administrativnih ovir
Zadnje desetletje se v evropskem prostoru kaže trend regulacije upravnega postopka kot enega izmed ključnih predpisov z vidika odprave administrativnih ovir (OAO), ne le na nacionalni ravni (npr. Francija 2015), temveč tudi na ravni EU (npr. predlog Uredbe o odprti, učinkoviti in neodvisni evropski upravi 2016). Podobno se potrebe po regulaciji kažejo tudi na drugi strani oceana. Kanadski pravni sistem namreč bazira na »common law« pravni tradiciji, z dokaj razpršeno procesno ureditvijo, zato so se v preteklosti že pojavile iniciative po splošni kodifikaciji. Avtorica je v svojem prispevku analizirala  procesnopravno ureditev obeh držav, s poudarkom na izbranih institutih kot je participacija, transparentnost, odločanje v razumnih rokih, pravica do pravnega sredstva ipd. ter jih ovrednoti v luči odprave administrativnih ovir.

Vsi prispevki XXIV. Dnevov slovenske uprave so zbrani v e-zborniku.

Fotogalerija>>