Vrednotenje indeksa transparentnosti občinskih proračunov v Sloveniji

Vrednotenje indeksa transparentnosti občinskih proračunov v Sloveniji

14. januar, 2019

Na Fakulteti za upravo pod vodstvom prof. dr. Maje Klun sodelujemo pri projektu Razumevanje, spremljanje in analiziranje transparentnosti občinskih proračunov: Primer Hrvaške in Slovenije – indeks transparentnosti občinskih proračunov. Projekt poteka že od 1. septembra 2015, zaključil pa se bo letos, 31. avgusta 2019. Financira ga "Hrvatska zaklada za znanost" (Hrvaška fundacija za znanost). V okviru projekta je bilo tako vrednotenje indeksa transparentnosti občinskih proračunov v Sloveniji prvič izvedeno v letu 2016, in sicer za obdobje 2015/16. Od takrat sta bili izvedeni še dve merjenji, zadnje pa bo potekalo letos.

Po objavi rezultatov prvega merjenja v zborniku Dnevov slovenske uprave  je Ministrstvo za javno upravo posredovalo dopis občinam, v katerem so priporočili proračunske dokumente, ki naj jih občine objavijo na svojih spletnih straneh. Priporočilo vključuje vse dokumente, ki so vključeni v preverjanje v okviru predstavljene izbrane metodologije. Poglaviten namen določitve indeksa je v tem, da se preveri, ali so na spletni strani posamezne občine objavljeni vsi dokumenti, povezani s proračunom občine. Indeks je tako določen s tem, da se s pregledom spletnih strani občin ugotavlja, ali so dokumenti, povezani s proračunom, objavljeni za javnost.

V raziskavi preverjamo, ali so v ustreznem obdobju od decembra do aprila objavljeni naslednji dokumenti: predlog proračuna, sprejeti proračun, vmesno poročilo, zaključni račun in proračun za občane (torej poenostavljen vpogled v proračun za občane). Če so na spletni strani občine dostopni vsi navedeni dokumenti, je doseženi indeks enak 5, torej prisotnost vsakega od naštetih dokumentov prinaša eno točko k indeksu. Gre za enostaven pristop k merjenju indeksa, ki je preverljiv.

Ker je za raziskavo določeno točno časovno obdobje (glede na časovnico, ki jo določa zakonodaja), je indeks zajet v času in ne pomeni nujno, da kasneje določen dokument ni objavljen ali dostopen na spletu. Prav tako po naših ugotovitvah kar nekaj občin dokumente javnega značaja objavlja na spletni strani Lex localis in ima na svoji spletni strani zgolj povezavo na drugo spletno stran. Tudi v tem primeru je indeks take občine ocenjen nižje, čeprav bi dokumente lahko našli na svetovnem spletu, ne pa na spletni strani občine. To sta tudi največji omejitvi predstavljene raziskave in rezultatov. Glavni razlog za tako natančno opredelitev je v tem, da smo uporabili enak način kot druge raziskave, ki so se osredotočale na spletne strani občin ter s tem omogočili primerjavo neposredno z indeksom v Hrvaški.

Na sliki spodaj so prikazani rezultati za zadnja tri merjenja. Hiter pregled pokaže, da se indeks v Sloveniji bistveno ne spreminja.