Končali so se XXVII. Dnevi slovenske uprave

Končali so se XXVII. Dnevi slovenske uprave

25. september, 2020

Osrednja tema XXVII. Dnevov slovenske uprave, ki so 24. in 25. septembra 2020 potekali on-line potekali v organizaciji naše fakultete, je bilo delovanje javnega sektorja po epidemiji koronavirusa, s poudarkom na treh vsebinskih sklopih: upravne enote, lokalna samouprava in zdravstvo. Na dogodku je drugi konferenčni dan sodeloval tudi minister za javno  upravo Boštjan Koritnik, ki je v uvodnem nagovoru med drugim povedal, da vloga Ministrstva za javno upravo ni le interventno reševanje države in lokalne samouprave v času zdravstvene krize, ampak da vlogo ministrstva vidi pri oblikovanju foruma za dialog, izmenjavo najboljših praks in razvoj politike. Poudaril je, da je vzpostavitev Delovne skupine lokalna samouprava, ki je sestavljena iz predstavnikov vseh reprezentativnih združenj občin, odličen primer fleksibilnosti uprave.

Ministrovemu nagovoru so sledile tri sekcije, namenjene upravnim enotam, lokalni samoupravi in zdravstvu.

Sekcijo Upravne enote
je vodila dr. Tina Jukić (Fakulteta za upravo UL), v njej pa so sodelovali: dr. Polonca Kovač (Fakulteta za upravo UL), Peter Pogačar (generalni direktor Direktorata za javni sektor na Ministrstvu za javno upravo) in mag. Bojan Babič (načelnik Upravne enote Ljubljana). Med razpravo je bilo ugotovljeno, da komunikacijske spretnosti (zlasti krizno komuniciranje) in vodstvene kompetence predstavljajo ključni izziv za vodenje v državni upravi v obdobju “nove realnosti.” Delo od doma ne prinaša nižje učinkovitosti (pogosto celo nasprotno), je pa ključno vzpostavljeno zaupanje v zaposlene, v vodje, kot tudi zaupanje med uporabniki in izvajalci storitev. Posebno pozornost (na osnovi izkušenj iz prvega vala epidemije) je potrebno nameniti zaščiti javnega interesa in (pre)visoki stopnji regulacije.

Sekcijo Lokalna samouprava je vodil dr. Iztok Rakar (Fakulteta za upravo), sodelovali pa so: dr. Franc Grad (Pravna fakulteta UL), dr. Miro Haček (Fakulteta za družbene vede UL), mag. Dušan Hočevar (direktor občinske uprave, Občina Grosuplje), dr. Roman Lavtar ( Služba za lokalno samoupravo, MJU) in
dr. Aleksander Jevšek( predstavnik Združenja mestnih občin Slovenije in župan Mestne občine Murska Sobota). Na razpravi so med drugim ugotovili, da je zadnjega pol leta pokazalo, da so občine sposobne delovati tudi v zelo zahtevnih razmerah. K uspehu je pripomogel tudi dober medinstitucionalni dialog, ki pa ne more nadomestiti vmesne ravni upravljanja – pokrajin. Demokratični procesi so bili nekoliko okrnjeni, a ne v taki meri, da bi lahko govorili o »karanteni« demokracije na lokalni ravni. Ukrepanje v preteklosti in v bodoče naj temelji na kombinaciji koncepta centralizacije in decentralizacije – ustrezno razmerje med obema je ključ do uspeha. Občine pri tem potrebujejo ustrezne pravne podlage, da bodo lahko uspešno in pravno pravilno reagirale na specifično stanje na svojem območju.

Sekcijo Zdravstvo
je vodil dr. Bruno Nikolić, sicer tudi predsednik programskega odbora XXVII. Dnevov slovenske uprave. Na sekciji so sodelovale: dr. Tatjana Jovanović (Fakulteta za upravo UL), dr. Zdenka Čebašek-Travnik (predsednica Zdravniške zbornice Slovenije), Duša Hlade Zore, dr. med. (zastopnica pacientovih pravic) in Anka Bolka (direktorica področja za analitiko in razvoj ZZZS). Razprava je razkrila, da celotne finančne implikacije Covid-19 na zdravstveni sistem še niso znane, saj so sistemski ukrepi še v fazi sprejemanja, raziskave pa še niso zaključene. Ena izmed najvidnejših negativnih posledic Covid-19 je dodatno podaljševanje čakalnih vrst, kar je bil velik problem že pred razmahom virusa. Vlada je sprejela 5. sveženj protikoronskih ukrepov, ki predvideva mobilizacijo dodatnih sredstev na način vključitve vseh zdravstvenih kapacitet (tudi zasebnikov). Deležniki v zdravstvu niso seznanjeni z načinom izvedbe tega projekta, ki leži v popolnosti na plečih Ministrstva za zdravje. Na področju reševanja čakalnih vrst so udeleženci  še opozorili na pomanjkanje temeljnih podatkov o čakalnih vrstah (kje, kako dolge ipd.), kar meče velik dvom na učinkovitost reševanja tega vprašanja. Med dobrimi praksami in priložnostmi za prihodnost delovanja zdravstvenega sistema, so udeleženci izpostavili digitalizacijo v kontekstu »e-zdravje«, prostovoljstvo, ki je močno pripomoglo k reševanju krize zdravstva med epidemijo, hitri odziv na področju sprememb pravil in pomik k izvajanju zdravstvenih storitev na daljavo. Ključ do uspešnega razvoja zdravstvenega sistema pa vidijo v vzajemnem zaupanju vseh deležnikov v zdravstvu, ki ga že lep čas ni čutiti.

Letošnji Dnevi slovenske uprave so se sicer pričeli včeraj z dvema spremljevalnima sekcijama, namenjenima predstavitvi rezultatov raziskovalnega projekta s področja transparentnosti davčnih postopkov in študentom doktorskega študija.

Na sekciji za študente doktorskega študija, katere vodja je bila dr. Maja Klun (Fakulteta za upravo UL) so sodelovali:
•    Marko Vešligaj: Teritorijalni preustroj lokalne samouprave u Republici Hrvatskoj u funkciji ravnomjernog  regionalnog razvoja,
•    Matej Babšek: Evalvacija reorganizacije centrov za socialno delo v Republiki Sloveniji z vidika izbranih modelov javnega upravljanja,
•    Jasmina Popovska: A comprehensive assessment of innovation performance and efficiency in EU countries with results-based approach,
•    Laura Šuštar Kožuh: Analiza odnosa poslovnih subjektov do izpolnjevanja zakonskih obveznosti v raziskovanjih za zagotavljanje uradne statistike,
•    Alenka Mahne: Prenos znanja med generacijami v javni upravi – primer upravnih enot,
•    Arian Debeljak: Opredelitev taksonomskega modela digitalne preobrazbe lokalnih skupnosti in njegova uporaba skozi vrednotenje digitalne zrelosti slovenskih občin.

Pod vodstvom dr. Polonce Kovač (Fakulteta za upravo UL) pa je potekala sekcija Razvoj transparentnosti davčnih postopkov in podatkov v EU, Sloveniji in na Hrvaškem, na kateri so sodelovali:
•    dr. Polonca Kovač in dr. Maja Klun: (Slovenska) davčna služba in davčni ukrepi med in po Covid-19,
•    dr. Tereza Rogić Lugarić: Transparentnost in davčna tajnost med normami in prakso na Hrvaškem,
•    dr. Polonca Kovač: Dostop do informacij javnega značaja iz davčnih postopkov: predpisi in upravno-sodna praksa v Sloveniji,
•    dr. Maja Klun in Irena Klemenčić: Izmenjava davčnih informacij v Sloveniji, na Hrvaškem in EU,
•    dr. Hrvoje Arbutina, dr. Jernej Podlipnik: Novejši razvoj boja proti izogibanju davčnih obveznosti: BEPS in ATAD.

Programski vodja Dnevov slovenske uprave dr. Bruno Nikolić je ob koncu dogodka povzel, da tako, kot se je Evropska unija rodila in se razvija v najtežjih trenutkih, imata tudi javna uprava in zdravstveni sistem priložnost, da izkoristita trenutne razmere za premik naprej. Ključno vlogo pri tem igrajo kompetentno vodenje, integriteta, inovativnost in sodelovanje, ki temelji na vzajemnem zaupanju. Dnevi slovenske uprave in natečaj »Premik naprej« nas vsako leto opominjata, da so te vrline že prisotne v vseh porah javne uprave in zdravstvenega sistema, poskrbeti moramo le za to, da to ne bodo zgolj izjeme, temveč vodilo celotnega sistema in vsakega izmed nas.